Naprej Nazaj Kazalo

2. Uvod.

Kaj to je in kaj ni.

DNS (Domain Name System) pretvarja imena računalnikov v IP številke, ki jih imajo vsi računalniki v internetu. Preslikava imena v naslove, naslove v imena in še nekaj drugih stvari. Ta HOWTO prikazuje, kako definirati takšne preslikave na Linux sistemu. Preslikava je nekakšna povezava med imenom računalnika, na primer ftp.linux.org ter njegovo IP številko (ali naslovom) 199.249.150.4.

DNS je za nepoučene ljudi (vas ;-) eno od bolj nejasnih področij omrežne administracije. Ta HOWTO bo poskusil narediti nekaj stvari jasnejših. Opisuje, kako postaviti preprost DNS imenski strežnik. Začeli bomo z imenskim strežnikom s predpomnilnikom in prešli na postavitev primarnega DNS strežnika za domeno. Za zapletenejše nastavitve lahko pogledate v poglavje Vprašanja in odgovori. Če ni opisana tam, boste morali prebrati nekaj Prave Dokumentacije. Kaj sestavlja Pravo Dokumentacijo, bom povedal v zadnjem poglavju.

Preden začnete, morate svoj računalnik nastaviti tako, da se lahko telnetate vanj in iz njega ter uspešno delate različne povezave v omrežje. Še posebej pomembno je, da lahko storite telnet 127.0.0.1 in dobite svoj lasten računalnik (preizkusite takoj!). Za začetek potrebujete tudi dobre datoteke /etc/nsswitch.conf (ali /etc/host.conf), /etc/resolv.conf in /etc/hosts, ker njihove funkcije tu ne bom razlagal. Če vam vse to še ne deluje, poglejte v NET-3-HOWTO in/ali PPP-HOWTO, kjer so navodila za nastavitev.

Ko rečem 'vaš računalnik', mislim s tem računalnik, na katerem postavljate DNS in ne kakšen drug računalnik, ki ga posedujete.

Predpostavljam, da niste za kakršnim koli požarnim zidom, ki bi preprečeval imenske poizvedbe. Če ste, boste potrebovali posebno konfiguracijo, zato poglejte v poglavje Vprašanja in odgovori.

Strežnik za imenske poizvedbe je na Unix-u program named. Je del paketa ``bind'', katerega koordinator za Konzorcij internetnega programja je Paul Vixie. Named je vključen v večino distribucij Linuxa in je navadno nameščen kot /usr/sbin/named. Vkolikor named imate, ga verjetno lahko uporabite, sicer pa lahko preveden program dobite z Linuxove ftp strani ali pa si pretočite zadnjo različico vsemogočne izvorne kode z ftp.isc.org:/isc/bind/src/cur/bind-8/. Ta HOWTO govori o bind različici 8. Starejša verzija tega HOWTO-ja, ki velja za bind 4, je še vedno dosegljiva na http://www.math.uio.no/~janl/DNS/ v primeru, da še vedno uporabljate bind 4. Če vaš named priročnik (man) govori (na koncu, v razdelku FILES) o named.conf, imate bind 8, če govori o named.boot, pa bind 4. Če imate različico 4 in vam je varnost pomembna, bi morali vsekakor nadgraditi na različico 8.

DNS je čez cel internet segajoča baza. Pazite, kaj vpišete vanjo. Če boste vanjo vpisali neumnosti, boste vi in drugi ljudje neumnosti iz nje tudi dobili. Vzdržujte svoj DNS organiziran in pregleden, da vam bo dobro služil. Naučite se ga uporabljati, administrirati, odpravljati napake in bodite še eden dober administrator, ki skrbi, da internet ne pade na kolena zaradi nepravilne uporabe.

V tem dokumentu zaradi poenostavljenosti navajam nekaj dejstev, ki niso popolnoma resnična (čeprav so vsaj napol resnična). Stvari bodo (verjetno ;-) delovale, če verjamete, kar vam bom povedal.

Nasvet: Naredite si rezervne kopije vseh datotek, ki jih boste spreminjali - v primeru, da kaj ne bo delovalo, lahko sistem še vedno vrnete v staro, delujoče stanje.


Naprej Nazaj Kazalo