Pravzaprav več kot le 1%...
Da, do neke mere lahko v Linuxu poganjamo tudi programe, pisane in prevedene za DOS ali Windows! Dva razmeroma dobra emulatorja obstajata, Dosemu http://www.dosemu.org/ in WINE http://www.winehq.com/. Slednji je iz izdaje v izdajo boljši, in seznam programov, ki tečejo v njem, je vse daljši. Med njimi sta tudi Microsoft Word in Excel.
Programa tar
in gzip
sta standardno uporabljana programa za
arhiviranje in stiskanje datotek v Unixu. Prvi služi za izdelavo
arhivov -- podobno kot PKZIP
ali Winzip
, le da arhiva ne
stisne. Nov arhiv ustvarimo takole:
$ tar -cvf <arhuvska_datoteka.tar> <datoteka> [datoteka...]
Iz arhiva izluščimo posamezno datoteko ali več datotek:
$ tar -xpvf <arhivska_datoteka.tar> [datoteka...]
Vsebino arhiva izpišemo z ukazom:
$ tar -tf <arhivska_datoteka.tar> | less
Arhiv (ali kakršnokoli drugo datoteko) lahko stisnemo s programoma
compress
ali gzip
. Drugi je novejši in precej bolj učinkovit
pri stiskanju, zato uporabo prvega odsvetujemo.
$ compress <datoteka> $ gzip <datoteka>
Rezultat je stisnjena datoteka, ki ima bodisi pripono .Z
(compress
) ali .gz (gzip
). Nobeden od njiju ni arhivski
program in stisneta le po eno datoteko naenkrat. Stisnjene datoteke
razpnemo z obratnima ukazoma:
$ compress -d <datoteka.Z> $ gzip -d <datoteka.gz>
Več o enem in drugem preberite v priročniku.
Obstajajo tudi programi unarj
, zip
in unzip
. Slednja
sta povsem združljiva s parom PKZIP/PKUNZIP. Arhivske datoteke s pripono
.tar.gz
ali .tgz
so v svetu Unixa enako pogoste kot datoteke
.ZIP v svetu DOS. Gre za datoteke, ki so bile najprej arhivirane s
programom tar
, zatem pa še stisnjene s programom
gzip
. Vsebino stisnjene arhivske datoteke si ogledamo tako, da
progranu tar
dodatno podamo še izbiro -z
:
$ tar ztf <datoteka.tar.gz> | less
Najprej in predvsem: nameščanje dodatnih programov je delo sistemskega
skrbnika. Večina programskih paketov za Linux je dostopnih kot arhiv
.tar.gz
. Arhiv navadno vsebuje podimenik z imenom
programskega paketa, ta pa vsebuje vse datoteke in eventuelne
podimenike. Dodatne programe navadno nameščamo v imenik
/usr/local
. Arhiv razpakiramo z ukazom:
# tar zxf <arhiv.tar.gz>
Navodila za namestitev so navadno v datoteki README ali
INSTALL. Dostikrat je programski paket na voljo le kot
izvorna koda, kar pomeni, da ga morate najprej prevesti. Navadno gre
to enostavno z zaporedjem ukazom ./configure
, make
in
make install
. Za prevajanje seveda potrebujete prevajalnik
gcc
ali g++
.
Drugi arhivi morajo biti razpakirani iz korenskega imenika
/; takšni arhivi so recimo Slackware (.tgz
). Spet
tretji ne vsebujejo podimenika, ampak se datoteke razpakirajo kar v
trenutnem imeniku. Vedno je pametno prej z izbiro -t
izpisati
vsebino arhiva, preden ga z izbiro -x
v resnici razpakiramo.
Distribucije Debian, Red Hat in druge uporabljajo lasten
arhivski format; prva .deb
, ostale dve .rpm
. Posebno drug
format je precej razširjen; takšne pakete namestimo enostavno z ukazom:
# rpm -i paket.rpm
Pomikanje nazaj po izpisu: pri izpisovanju na zaslon se dostikrat zgodi, da je tisto zanimivo ravnokar izginilo na vrhu zaslona. Nekaj zadnjih strani izpisa (koliko, je odvisno od grafične kartice) je kljub vsemu še shranjeno, do njih pridete s pritiskom na tipki <SHIFT>+<PAGE UP>.
Vrnitev zaslona v normalno stanje: če ste na zaslon s programoma
more
ali cat
izpisali kakšno čudno, recimo binarno,
datoteko, je zaslon lahko ostal v neuporabnem stanju. Poskusite na
slepo natipkati reset
ali pa naslednji niz znakov: echo
CTRL-V ESC c RETURN
.
Odreži in prilepi: za znakovni zaslon glej spodaj; v X11 kliknite
in povlecite miško, da označite (pobarvate) besedilo, potem kazalček
prestavite na željeno mesto in pritisnite srednji gumb na miški (ali
levega in desnega hkrati, če imate miš z dvema gumboma). Obstaja tudi
odlagališče xclipboard
(kamor lahko odlagamo samo besedilo); naj
vas pri njem ne zmede zelo dolg odzivni čas.
Miška in znakovni zaslon: če ste namestili paket gpm
,
gonilnik za miško za znakovni zaslon, lahko z klikom in potegom
označite besedilo, s klikom na desni gumb pa ga prenesete na nov
kraj. Deluje tudi prek več virtualnih konzol.
Sporočila jedra operacijskega sistema: v datoteko
/var/adm/messages (ali /var/log/messages) se
zapisujejo sporočila jedra, vključno z izpisom ob zagonu. Tudi ukaz
dmesg
je uporaben.
Če vas skrbi, kje boste našli nadomestila za svoje stare programe
z DOS/Windows, vam svetujemo, da se najprej obrnete na glavni arhiv
programja za Linux:
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux
. Druga imenitna začetna
mesta so ,,Linux Applications and Utilities Page`` na
http://www.xnet.com/~blatura/linapps.shtml
, ,,uradna``
stran Linuxa
http://www.linux.org
ter
http://freshmeat.net
.
Na Linuxu lahko počenjate cel kup stvari, ki jih je bilo nerodno, težko ali pa sploh nemogoče izvesti pod DOS/Windows. Tole je kratek seznam; le toliko, da dobite okus:
at
omogoča izvajanje ukazov ob določenem času
awk
je preprost, a močan jezik za delo s podatkovnimi
datotekami (in ne samo z njimi). Če je podatki.dat
tabela s
podatki, lahko z naslednjim enovrstičnim programčkom izpišete prvo in
četrto polje vseh tistih zapisov, ki v drugem polju vsebujejo niz ,,abc``:
$ awk '$2 ~ "abc" {print $1, "\t", $4}' podatki.dat
cron
je uporaben za izvajanje periodičnih opravil (ob
danem dnevu in/ali uri). Glejte man 5 crontab
za podrobnosti.
file <datoteka>
poskusi uganiti zvrst
datoteke
(besedilo, program, arhiv ipd.).
find
(glejte tudi razdelek
Imeniki: vzporedba ukazov) je eden najmočnejših in
najbolj uporabnih. Uporablja se za iskanje datotek, ki zadoščajo
navedenim pogojem, obenem pa lahko na njih tudi delujemo. Splošna
skladnja ukaza je:
kjer <izraz> vključuje pogoje iskanja ter delovanje na najdene datoteke. Primeri:$ find <imenik> <izraz>
poišče vse datoteke, ki so simbolične povezave, in izpiše, kam kažejo.$ find . -type l -exec ls -l {} \;
poišče vse datoteke s pripono$ find / -name "*.old" -ok rm {} \;
.old
in jih pobriše, pri vsaki pa
vpraša za potrditev.
poišče vse izvedljive datoteke.$ find . -perm +111
poišče vse datoteke, katerih lastnik je root. Možnosti je še veliko, oglejte si priročnik.$ find . -user root
grep
poišče regularne izraze (seveda tudi enostavne
nize) v datotekah. Spodnji primer preišče vse datoteke s pripono
.tex
v trenutnem imeniku in izpiše tiste, v katerih nastopa niz
,,geološk*``: geološka, geološkega, geološkim...
Izvedba$ grep -l "geološk*" *.tex
zgrep
deluje na datotekah, stisnjenih z gzip
.
^a[^a-m]X{4,}txt$
poišče vse vrstice, ki zadoščajo naslednjim
pogojem: začnejo se z ,a`, temu sledi katerikoli znak razen črk z
intervala a-m, temu sledijo štiri ali več črk X, in se končajo s
,,txt``. Regularne izraze poznajo vsi spodobni urejevalniki,
less
, in mnogi drugi programi. man grep
vam lahko služi
kot uvod v regularne izraze.
script <dnevnik>
piše dnevniško datoteko
komunikacije uporabnik-računalnik v navedeno datoteko, dokler ne
vtipkamo ukaza exit
. Uporabno pri odkrivanju napak.
sudo
selektivno dovoljuje uporabnikom nekatera
opravila, ki so sicer dovoljena samo sistemskemu skrbniku,
npr. formatiranje in priklapljanje diskov. Preberite priročnik za
dodatne informacije.
uname -a
izpiše osnovne informacije o sistemu.
zcat
in zless
sta uporabna za
pregledovanje stisnjenih datotek, ne da bi jih zares
dekomprimirali. Uporabimo jih lahko tudi pri nizanju ukazov. Zgled:
$ zless textfile.gz $ zcat textfile.gz | lpr
bc, cal, chsh, cmp,
cut, fmt, head, hexdump, nl, passwd, printf, sort, split, strings, tac,
tail, tee, touch, uniq, w, wall, wc, whereis, write, xargs, znew.
Preberite ustrezne strani priročnika.
Če verjamete ali ne, tudi za DOS in Windows obstajajo imenitna orodja, ki ponujajo okolje, podobno Unixu. Eno je zbirka DJGPP ( http://www.delorie.com/djgpp/) za DOS, medtem ko je Cygwin ( http://cygwin.com/) nekoliko popolnejši nabor, ki pa deluje samo v okolju Win32. Eden in drugi ponujata enake pripomočke in razvojna orodja GNU kot Linux, seveda pa ne pričakujte enake stabilnosti sistema ali hitrosti.
Če bi radi poskusili, približno kakšno je življenje v Linuxu,
poskusite DJGPP. Snemite in prenesite naslednje datoteke (v času
pisanja tega prevoda je zadnja izdaja 2.03): djdev203.zip
,
bnu2951.zip
, bsh204b.zip
, fil40b.zip
, find41b.zip
,
grep24b.zip
, gwk306b.zip
, lss358b.zip
,
shl112b.zip
. Pakete spremljajo navodila za namestitev, dodatno
pomoč pa najdete v novičarski skupini
news:comp.os.msdos.djgpp.
Še posebej uporaba ukazne lupine bash
je prijetna osvežitev v
DOS/Windows. Nastavite jo tako, da popravite priloženo datoteko
BOOT.BAT
tako, da bo primerna za vašo namestitev. Potem prepišite
obstoječe datoteke v domači imenik v razdelku DOS z naslednjimi:
# to je _bashrc LS_OPTIONS="-F -s --color=yes" alias cp='cp -i' alias d='ls -l' alias l=less alias ls="ls $LS_OPTIONS" alias mv='mv -i' alias rm='rm -i' alias u='cd ..'
# to je _bprof if [ -f ~/_bashrc ]; then . ~/_bashrc fi PS1='\w\$ ' PS2='> ' CDPATH="$CDPATH:~" # spremenljivke, ki jih potrebuje less(1) LESS="-M-Q" # dolgi pozivnik, tiho delovanje LESSEDIT="%E ?lt+%lt. %f" # urejaj zgornjo vrstico VISUAL="jed" # urejevalnik LESSCHARSET=latin1 # prikaži ne-ASCII znake export PS1 PS2 CDPATH LS_OPTIONS LESS LESSEDIT LESSOPEN VISUAL LESSCHARSET
Pri imenih datotek ste morda naleteli na celo kopico različnih pripon. Če izpustimo nekatere bolj eksotične (datoteke s pisavami in podobno), naslednja tabela podaja, kaj je kaj.
1 ... 8
: sestavki referenčnega priročnika (angl. man
pages). Uporablja jih program man
.
arj
: arhivi, napravljeni s programom arj
.
dvi
: izhodna datoteka, ki jo izdela TeX (glejte
spodaj). Prikažete jo s programom xdvi
, s programom dvips
pa
jo lahko odtisnete ali pa predelate v format PostScript (pripona .ps
).
gz
: stisnjena datoteka; razpnemo jo z ukazom gzip -d
.
info
: hipertekstna datoteka informacijskega sistema GNU
texinfo. Prikažete jo s programom info
.
lsm
: datoteka Linux Software Map. Navadna besedilna
datoteka z opisom programskega paketa.
ps
: datoteka v formatu PostScript. Prikažemo ali odtisnemo
jo s paketom GhostScript (ukaz gs
) in, neobvezno, ghostview
ali gv
.
rpm
: paket Red Hat. Namestite ga z namestitvenim programom
rpm
.
taz, tar.Z
: arhivska datoteka izdelana s programom tar
in stisnjena s programom compress
.
tgz, tar.gz
: arhivska datoteka izdelana s programom
tar
in stisnjena s programom gzip
.
tex
: izvorna datoteka za stavni sistem TeX. Namestite paket
tex
, ki je na voljo v mnogih distribucijah. Paket je precej
obsežen.
texi
: izvorna datoteka za dokumentacijski sistem GNU
texinfo, iz katere lahko pridelamo datoteko .tex
in interaktivno
hipertekstno datoteko .info
. Potrebujete paket texinfo
.
xbm, xpm, xwd
: bitne slike. Prikazujete in popravljate jih
lahko s programom xpaint
.
Z
: datoteka, stisnjena s programom compress
.
Pri izmenjavi besedilnih datotek med okolji DOS/Windows in Linux
pazite na dejstvo, da sistema zaključujeta vrstice na različen
način. V DOS se vsaka vrstica zaključi z dvema znakoma, CR/LF
(Carriage Return/Line Feed; pomik na začetek vrstice, skok v novo
vrstico; kodi ASCII 13 in 10), pod Linuxom pa samo z LF. Datoteke z
DOS zato na Linuxu izgledajo okrancljane z znaki ^M na koncu vsake
vrstice; obratno pa datoteke z Linuxa DOS razume kot eno samo
kilometrsko vrstico. Orodja kot so dos2unix
in unix2dos
prevajajo iz enega formata v drugega.
Za zapis naših znakov se uporablja kar nekaj različnik kodnih
razporedov. Pod DOS se največ uporablja CP852 ali stari sedembitni
standard JUS I.B1.002, pod Windows CP1250, na Linuxu pa ISO 8859-2
(Latin 2). Med različnimi kodnimi nabori lahko pretvarjate z orodjem
recode
.
Da tudi ti obstojajo!
StarOffice ( http://www.sun.com/staroffice) je trenutno najbolj zrel in popoln pisarniški paket. Hitro pa poteka tudi razvoj paketa Koffice ( http://www.koffice.org). StarOffice je velikanski in počasen, vseeno pa čisto dober. Ponuja nekatere lastnosti, ki jih v Microsoft Office ni. Poleg tega lahko prebira tudi datoteke, ki jih zapišeta Word in Excel, čeravno pretvorba ni vedno popolna.
Drug dostojen urejevalnik je Corel WordPerfect; prosto izdajo je moč sneti z interneta. Je sploh treba povedati še kaj več? Tu je: http://www.corel.com.