Naprej Nazaj Kazalo

11. Preostali 1%

Pravzaprav več kot le 1%...

11.1 Poganjanje programov za DOS/Windows

Da, do neke mere lahko v Linuxu poganjamo tudi programe, pisane in prevedene za DOS ali Windows! Dva razmeroma dobra emulatorja obstajata, Dosemu http://www.dosemu.org/ in WINE http://www.winehq.com/. Slednji je iz izdaje v izdajo boljši, in seznam programov, ki tečejo v njem, je vse daljši. Med njimi sta tudi Microsoft Word in Excel.

11.2 Arhiviranje datotek: tar in gzip

Programa tar in gzip sta standardno uporabljana programa za arhiviranje in stiskanje datotek v Unixu. Prvi služi za izdelavo arhivov -- podobno kot PKZIP ali Winzip, le da arhiva ne stisne. Nov arhiv ustvarimo takole:

$ tar -cvf <arhuvska_datoteka.tar> <datoteka> [datoteka...]

Iz arhiva izluščimo posamezno datoteko ali več datotek:

$ tar -xpvf <arhivska_datoteka.tar> [datoteka...]

Vsebino arhiva izpišemo z ukazom:

$ tar -tf <arhivska_datoteka.tar> | less

Arhiv (ali kakršnokoli drugo datoteko) lahko stisnemo s programoma compress ali gzip. Drugi je novejši in precej bolj učinkovit pri stiskanju, zato uporabo prvega odsvetujemo.

$ compress <datoteka>
$ gzip <datoteka>

Rezultat je stisnjena datoteka, ki ima bodisi pripono .Z (compress) ali .gz (gzip). Nobeden od njiju ni arhivski program in stisneta le po eno datoteko naenkrat. Stisnjene datoteke razpnemo z obratnima ukazoma:

$ compress -d <datoteka.Z>
$ gzip -d <datoteka.gz>

Več o enem in drugem preberite v priročniku.

Obstajajo tudi programi unarj, zip in unzip. Slednja sta povsem združljiva s parom PKZIP/PKUNZIP. Arhivske datoteke s pripono .tar.gz ali .tgz so v svetu Unixa enako pogoste kot datoteke .ZIP v svetu DOS. Gre za datoteke, ki so bile najprej arhivirane s programom tar, zatem pa še stisnjene s programom gzip. Vsebino stisnjene arhivske datoteke si ogledamo tako, da progranu tar dodatno podamo še izbiro -z:

$ tar ztf <datoteka.tar.gz> | less

11.3 Nameščanje dodatnih programov

Najprej in predvsem: nameščanje dodatnih programov je delo sistemskega skrbnika. Večina programskih paketov za Linux je dostopnih kot arhiv .tar.gz. Arhiv navadno vsebuje podimenik z imenom programskega paketa, ta pa vsebuje vse datoteke in eventuelne podimenike. Dodatne programe navadno nameščamo v imenik /usr/local. Arhiv razpakiramo z ukazom:

# tar zxf <arhiv.tar.gz>

Navodila za namestitev so navadno v datoteki README ali INSTALL. Dostikrat je programski paket na voljo le kot izvorna koda, kar pomeni, da ga morate najprej prevesti. Navadno gre to enostavno z zaporedjem ukazom ./configure, make in make install. Za prevajanje seveda potrebujete prevajalnik gcc ali g++.

Drugi arhivi morajo biti razpakirani iz korenskega imenika /; takšni arhivi so recimo Slackware (.tgz). Spet tretji ne vsebujejo podimenika, ampak se datoteke razpakirajo kar v trenutnem imeniku. Vedno je pametno prej z izbiro -t izpisati vsebino arhiva, preden ga z izbiro -x v resnici razpakiramo.

Distribucije Debian, Red Hat in druge uporabljajo lasten arhivski format; prva .deb, ostale dve .rpm. Posebno drug format je precej razširjen; takšne pakete namestimo enostavno z ukazom:

# rpm -i paket.rpm

11.4 Nasveti brez katerih ne gre

Pomikanje nazaj po izpisu: pri izpisovanju na zaslon se dostikrat zgodi, da je tisto zanimivo ravnokar izginilo na vrhu zaslona. Nekaj zadnjih strani izpisa (koliko, je odvisno od grafične kartice) je kljub vsemu še shranjeno, do njih pridete s pritiskom na tipki <SHIFT>+<PAGE UP>.

Vrnitev zaslona v normalno stanje: če ste na zaslon s programoma more ali cat izpisali kakšno čudno, recimo binarno, datoteko, je zaslon lahko ostal v neuporabnem stanju. Poskusite na slepo natipkati reset ali pa naslednji niz znakov: echo CTRL-V ESC c RETURN.

Odreži in prilepi: za znakovni zaslon glej spodaj; v X11 kliknite in povlecite miško, da označite (pobarvate) besedilo, potem kazalček prestavite na željeno mesto in pritisnite srednji gumb na miški (ali levega in desnega hkrati, če imate miš z dvema gumboma). Obstaja tudi odlagališče xclipboard (kamor lahko odlagamo samo besedilo); naj vas pri njem ne zmede zelo dolg odzivni čas.

Miška in znakovni zaslon: če ste namestili paket gpm, gonilnik za miško za znakovni zaslon, lahko z klikom in potegom označite besedilo, s klikom na desni gumb pa ga prenesete na nov kraj. Deluje tudi prek več virtualnih konzol.

Sporočila jedra operacijskega sistema: v datoteko /var/adm/messages (ali /var/log/messages) se zapisujejo sporočila jedra, vključno z izpisom ob zagonu. Tudi ukaz dmesg je uporaben.

11.5 Kje najdemo programe

Če vas skrbi, kje boste našli nadomestila za svoje stare programe z DOS/Windows, vam svetujemo, da se najprej obrnete na glavni arhiv programja za Linux: ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux. Druga imenitna začetna mesta so ,,Linux Applications and Utilities Page`` na http://www.xnet.com/~blatura/linapps.shtml, ,,uradna`` stran Linuxa http://www.linux.org ter http://freshmeat.net.

11.6 Sladkorčki

Na Linuxu lahko počenjate cel kup stvari, ki jih je bilo nerodno, težko ali pa sploh nemogoče izvesti pod DOS/Windows. Tole je kratek seznam; le toliko, da dobite okus:

11.7 Trening Unixa v DOS

Če verjamete ali ne, tudi za DOS in Windows obstajajo imenitna orodja, ki ponujajo okolje, podobno Unixu. Eno je zbirka DJGPP ( http://www.delorie.com/djgpp/) za DOS, medtem ko je Cygwin ( http://cygwin.com/) nekoliko popolnejši nabor, ki pa deluje samo v okolju Win32. Eden in drugi ponujata enake pripomočke in razvojna orodja GNU kot Linux, seveda pa ne pričakujte enake stabilnosti sistema ali hitrosti.

Če bi radi poskusili, približno kakšno je življenje v Linuxu, poskusite DJGPP. Snemite in prenesite naslednje datoteke (v času pisanja tega prevoda je zadnja izdaja 2.03): djdev203.zip, bnu2951.zip, bsh204b.zip, fil40b.zip, find41b.zip, grep24b.zip, gwk306b.zip, lss358b.zip, shl112b.zip. Pakete spremljajo navodila za namestitev, dodatno pomoč pa najdete v novičarski skupini news:comp.os.msdos.djgpp.

Še posebej uporaba ukazne lupine bash je prijetna osvežitev v DOS/Windows. Nastavite jo tako, da popravite priloženo datoteko BOOT.BAT tako, da bo primerna za vašo namestitev. Potem prepišite obstoječe datoteke v domači imenik v razdelku DOS z naslednjimi:

# to je _bashrc

LS_OPTIONS="-F -s --color=yes"
alias cp='cp -i'
alias d='ls -l'
alias l=less
alias ls="ls $LS_OPTIONS"
alias mv='mv -i'
alias rm='rm -i'
alias u='cd ..'

# to je _bprof
if [ -f ~/_bashrc ]; then
  . ~/_bashrc
fi
PS1='\w\$ '
PS2='> '
CDPATH="$CDPATH:~"
# spremenljivke, ki jih potrebuje less(1)
LESS="-M-Q"                     # dolgi pozivnik, tiho delovanje
LESSEDIT="%E ?lt+%lt. %f"       # urejaj zgornjo vrstico
VISUAL="jed"                    # urejevalnik
LESSCHARSET=latin1              # prikaži ne-ASCII znake
export PS1 PS2 CDPATH LS_OPTIONS LESS LESSEDIT LESSOPEN VISUAL LESSCHARSET

11.8 Pripone imen datotek in programi, ki jih uporabljajo

Pri imenih datotek ste morda naleteli na celo kopico različnih pripon. Če izpustimo nekatere bolj eksotične (datoteke s pisavami in podobno), naslednja tabela podaja, kaj je kaj.

11.9 Pretvorba datotek

Pri izmenjavi besedilnih datotek med okolji DOS/Windows in Linux pazite na dejstvo, da sistema zaključujeta vrstice na različen način. V DOS se vsaka vrstica zaključi z dvema znakoma, CR/LF (Carriage Return/Line Feed; pomik na začetek vrstice, skok v novo vrstico; kodi ASCII 13 in 10), pod Linuxom pa samo z LF. Datoteke z DOS zato na Linuxu izgledajo okrancljane z znaki ^M na koncu vsake vrstice; obratno pa datoteke z Linuxa DOS razume kot eno samo kilometrsko vrstico. Orodja kot so dos2unix in unix2dos prevajajo iz enega formata v drugega.

Za zapis naših znakov se uporablja kar nekaj različnik kodnih razporedov. Pod DOS se največ uporablja CP852 ali stari sedembitni standard JUS I.B1.002, pod Windows CP1250, na Linuxu pa ISO 8859-2 (Latin 2). Med različnimi kodnimi nabori lahko pretvarjate z orodjem recode.

11.10 Prosti pisarniški paketi

Da tudi ti obstojajo!

StarOffice ( http://www.sun.com/staroffice) je trenutno najbolj zrel in popoln pisarniški paket. Hitro pa poteka tudi razvoj paketa Koffice ( http://www.koffice.org). StarOffice je velikanski in počasen, vseeno pa čisto dober. Ponuja nekatere lastnosti, ki jih v Microsoft Office ni. Poleg tega lahko prebira tudi datoteke, ki jih zapišeta Word in Excel, čeravno pretvorba ni vedno popolna.

Drug dostojen urejevalnik je Corel WordPerfect; prosto izdajo je moč sneti z interneta. Je sploh treba povedati še kaj več? Tu je: http://www.corel.com.


Naprej Nazaj Kazalo