Naprej Nazaj Kazalo

2. Osnovna anatomija vašega računalnika

Elektronsko vezje, s katerim računalnik dejansko računa, imenujemo procesor. Ob njem je v računalniku tudi notranji pomnilnik (v svetu DOS/Windows znan tudi kot ,,RAM``, uporabniki Unixa pa ga dostikrat imenujejo tudi ,,core`` -- spomin na čase, ko je bil notranji pomnilnik dejansko sestavljen iz feritnih obročkov). Procesor in pomnilnik sta nastanjena na matični plošči, ki je osrčje računalnika.

Računalnik ima tudi zunanje enote: monitor in tipkovnico, disk in disketnik. Monitor, disk in disketnik imajo svoje krmilnike -- elektronske kartice, ki so priključene na matično ploščo. Tipkovnica je tako enostavna enota, da ne potrebuje posebnega krmilnika, ampak je ta vgrajen kar v samo ohišje tipkovnice.

Pozneje bomo bolj v podrobnosti opisali, kako te enote delujejo. Za zdaj pa nekaj osnovnih stvari:

Vsi deli računalnika znotraj ohišja so priključeni na vodilo. Fizično je vodilo tisto, na kar priključimo krmilniške kartice (grafična kartica, krmilnik za disk, zvočna kartica). Vodilo je podatkovna avtocesta med procesorjem, zaslonom, diskom, in vsem ostalim.

Če ste v povezavi z osebnimi računalniki naleteli na izraze ISA, PCI ali PCMCIA, in niste vedeli, kaj pomenijo: to so vrste vodil. Vodilo ISA je razen nekaj podrobnosti enako, kot je bilo v prvotnem računalniku IBM PC leta 1980, zdaj ga srečamo čedalje bolj poredko. Vodilo PCI (Peripheral Component Interconnection) dandanes srečamo v vseh sodobnih računalnikih, vključno z novejšimi računalniki Macintosh. PCMCIA je izvedba vodila ISA z drobnejšimi priključki, ki se uporablja v prenosnikih.

Procesor, ki poganja vse v računalniku, ne more neposredno dostopati do drugih enot v računalniku -- z njimi se mora sporazumevati po vodilu. Edina izjema pri tem je pomnilnik, do katerega ima procesor takorekoč takojšen dostop. Programi lahko tečejo, če so naloženi v pomnilniku (core).

Ko računalnik prebere program ali podatke z diska, to stori tako, da zahtevek za branje po vodilu pošlje krmilniku diska. Nekaj pozneje krmilnik -- spet po vodilu -- sporoči procesorju, da je podatke prebral z diska in jih shranil na zahtevano mesto v pomnilniku. Procesor lahko tedaj dostopa do podatkov v pomnilniku.

Tudi tipkovnica in monitor se s procesorjem sporazumevata po vodilu, vendar je to bolj preprosto. Več o tem bomo povedali pozneje. Za zdaj je dovolj, če razumete, kaj se zgodi, ko vključite računalnik.


Naprej Nazaj Kazalo