Avtorske pravice © 1998 - 1999 Jeremy D. Zawodny. Razširjanje in spreminjanje tega dokumenta je dovoljeno pod pogoji navedenimi v Splošnem dovoljenju GNU. Izvod na zvezi lahko vedno najdete na http://www.gnu.org/copyleft/gpl.html
Ta dokument je namenjen uporabnikom sistema Linux, ki bi se radi naučili nekaj malega o programu Emacs in ga tudi preizkusili. Prvotno je bil zasnovan kot osnutek kratkega tečaja, ki naj bi ga vodil na srečanju skupine uporabnikov sistema Linux iz okolice Toleda: http://www.talug.org/. Od takrat pa se je zaradi kopice koristnih povratnih informacij, ki sem jih prejel od skupine, nekoliko razširil. Več informacij lahko najdete v razdelku Zasluge.
V tem dokumentu ni nič, kar bi bilo namenjeno izključno sistemu Linux. Nanaša se na vse različice sistema Unix in celo za Emacs, ki deluje v sistemu Microsoft Windows. Ker pa je dokument del projekta dokumentacije za sistem Linux, naj poudarim, da je bil razvit za uporabnike sistema Linux.
Tisti, ki imate raje ime GNU/Linux kot samo ``Linux'' (preberite http://www.gnu.org/gnu/linux-and-gnu.html in videli boste, zakaj sta možni obe različici imen) lahko mirne volje vsa imena za sistem Linux, ki se pojavijo v tem dokumentu zamenjate z imenom GNU/Linux. Čeprav se strinjam z utemeljitvijo in dobro namerno idejo, se mi zdi popolnoma v redu uporabljati izraz GNU/Linux.
Emacs različnim ljudem predstavlja različne stvari. Odvisno od tega, koga boste vprašali, lahko dobite naslednje odgovore:
Predpostavili bomo, da gre za urejevalnik teksta - neverjetno prilagodljiv urejevalnik teksta. V to vprašanje se bomo poglobili še nekoliko kasneje. Avtor urejevalnika Emacs je Richard Stallman (ustanovitelj Free Software Foundation: http://www.fsf.org/ in projekta GNU http://www.gnu.org/), ki ga vzdržuje še danes.
Emacs je eden izmed najbolj priljubljenih in najbolj zmogljivih urejevalnikov teksta, ki se uporablja v sistemu Linux (in Unix). Po priljubljenosti zaostaja samo za urejevalnikom vi. Poznan je po svojem bogatem naboru funkcij, sposobnosti za enostavno prilagajanje in majhnemu številu napak. Velik nabor funkcij in sposobnost prilagajanja sta rezultat njegove zasnove in vgradnje. Ne da bi se spuščal v podrobnosti, bom povedal, da Emacs ni ``samo urejevalnik''. Je urejevalnik, v večini napisan v programskem jeziku Lisp. Jedro urejevalnika Emacs predstavlja prevajalnik Lispa napisan v jeziku C. Samo najosnovnejši deli Emacsa so napisani v jeziku C. Večina urejevalnika je dejansko napisana v programskem jeziku Lisp. Torej, v Emacs je na nek način ``vgrajen'' celoten programski jezik, ki ga lahko prilagajate, dopolnjujete in spreminjate njegovo obnašanje.
Emacs je tudi eden izmed najstarejših urejevalnikov. Dejstvo, da ga je v zadnjih 20-ih (?) letih uporabljalo na tisoče programerjev, kaže na to, da je na voljo veliko dodatnih paketov. Ti dodatki vam omogočajo početi z Emacsom stvari, o katerih Stallman verjetno sploh nikoli ni sanjal, ko je pričel delati na Emacsu. Več o tem v nadaljevanju.
Obstaja veliko spletnih strani in dokumentacije, ki vam nudi boljši pregled o urejevalniku Emacs, njegovi zgodovini in temah povezanih z njim. Teh stvari ne nameravam ponavljati in vam predlagam, da si ogledate razdelek Ostali viri tega dokumenta.
Dobro je, če povem, da obstajata dve različici urejevalnika Emacs: GNU Emacs in XEmacs. Oba izhajata iz skupnega prednika in si delita večino funkcij. V tem dokumentu se bomo osredotočili na GNU Emacs (specifično, na različico 20.3) večina stvari, ki jih boste tu prebrali, pa se ravno tako nanaša na XEmacs in prejšnje različice GNU Emacsa. V dokumentu bom to različico enostavno imenoval z ``Emacs''.
Emacs lahko dobite zelo enostavno. Če uporabljate priljubljene distribucije Linuxa, kot so Debian, RedHat, Slackware, ali katero koli drugo, je Emacs verjetno dodan kot paket, ki ga lahko namestite iz vašega distribucijskega medija. Če ga na tem mediju ni, lahko dobite njegovo izvorno kodo in ga sami prevedete. Obiščite spletno stran GNU, kjer boste našli točno lokacijo: http://www.gnu.org/software/emacs/emacs.html